Prosite Gospoda žetve – dan molitve za duhovne poklice
Teden molitve za duhovne poklice nas spominja, da je poklicanost Božji dar, ki ga določena oseba prepozna in nanj odgovori ali pa ga zavrne. Božjega klica lahko nekdo ne sliši razločno in tako niti ne ve, da je poklican.
Živimo v svetu, kjer je okrog nas veliko glasov in hrupa, zato je klic v duhovništvo, redovništvo ali v misijonsko poslanstvo pogosto težko prepoznati. Tudi zunanje okolje danes duhovnim poklicem ni naklonjeno. Ovira pri odločitvi je tudi strah in nezaupanje. Ali bom zmogel? Sem res poklican? Poklicana oseba še ne razume narave klica in kaj to zanjo pomeni, z odgovorom pogosto odlaša.
Evangeliji poročajo, da se je Jezus ozrl po učencih in jih poklical. Ni jih prepričeval ali gledal na njihove kvalitete, enostavno jih je povabil, naj hodijo za njim. Nekateri izmed njih so nagovorili svoje prijatelje in jih pripeljali k Jezusu. Šele, ko so bili z Gospodom in z njim vztrajali na poti, so utrdili vero in poklicanost ter postali pravi nosilci oznanila novega življenja za druge.
Teden molitve za duhovne poklice je za Cerkev priložnost za okrepljeno molitev, da bi poklicani prepoznali Božje povabilo in nanj odgovorili pritrdilno. Gospod kliče tudi po drugih ljudeh, zato pomislimo, ali je kdo v našem okolju, ki kaže znamenja Božjega klica. Nagovorimo ga in spodbudimo k razmisleku, ali ga Gospod morda kliče. Odločitev mora biti vedno njegova, svobodna in osebna. Molitev Cerkve pa je priprošnja Bogu, da poklicanim da svojega Duha razločevanja, poguma in trdne vere ter vztrajnosti na poti.
Hvala tudi vsem, ki tudi sicer molite za nove poklice in za stanovitnost vseh, ki smo že odgovorili na Božji klic. Zahvaljujmo se Gospodu za poklicanost.
Molimo vztrajno in z vero ter zaupajmo, da nam bo Nebeški Oče dal novih poklicev, ki jih Cerkev in naša škofija potrebuje.
Naj bo Božji blagoslov in mir z vami vsemi!
Škof Saje
MISLI IN NASVETI SVETNIKOV
Prejšnji teden je Slovenijo obiskal znani ameriški katoliški publicist Matt Fradd. Na karizmatičen način je nagovoril več kot petsto glavo množico in jo spodbudil k spreobrnitvi in poglobljenemu življenju v veri.
Med drugim je spregovoril tudi o tem, kako se je nekoč v eni izmed cerkva zazrl v čudovito barvno okno, skozi katerega je prodirala svetloba sončnega dne in osvetljevala temen prostor. Ob tem je prišel do spoznanja, kako smo pravzaprav vsi verniki podobni oknom, skozi katera sije svetloba Božje milosti in razsvetljuje okolje, v katerem smo. Nismo torej mi vir svetlobe (Božje milosti), ampak smo »zgolj« okna, ki jih Bog uporabi, da skoznje razsvetljuje svet. Kaj storimo, da bo prostor čim svetlejši? Očistimo okna! Želimo, da bi v svoje okolje širili več Božje milosti? Očistimo svoje duše in se dajmo na razpolago Bogu – to najlažje naredimo s poglobljeno molitvijo in rednim zakramentalnim življenjem, je ob koncu svetoval Matt.
Lep zgled tega nam je tudi sveta Bernardka iz Lurda, katere god smo praznovali v tem tednu. Pri štirinajstih letih se ji je kar osemnajstkrat prikazala Mati Božja. Lurd je po teh dogodkih zrastel v največji Marijin romarski kraj v Evropi, kjer se še danes dogajajo številna ozdravljenja in spreobrnjenja.
Skozi celotno življenje pa se je Bernardka soočala s številnimi preizkušnjami in stiskami. Poleg hudih zdravstvenih težav, ki so jo pestile, so ji ljudje najprej očitali prevaro in začeli so jo zasliševati, da bi jo ujeli na laži.
Svetnica je tako čudovit primer tega, kako Bog poskrbi in blagoslovi vse tisto, kar je po naravi ubogo, ponižno, krotko in preganjano. Naj bo tudi nam priprošnjica, da Bog izkoristi naše uboge danosti, kakor je izkoristil Bernardkine, in nas uporabi kot preprosta okna, skozi katera bo razsvetljeval svet.
Sodelavec oznanil
