Katoliška mladina je te dni z drugimi oragnizacijami, ki v Sloveniji delujejo na področju spoštovanja življenja od spočetja do naravne smrti, izdala skupno, ki nagovarja posebej mlade. Izjavo objavljamo v celoti:

Dragi mladi,

v petek, 10. maja 2024, je potekala redna molitev svetega rožnega venca na Kongresnem trgu v Ljubljani. Tokrat se je še posebej molilo za spoštovanje človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.

Molitev je nujna in močna podpora pri reševanju življenj, reševanju pred zlom smrti, pri obupu, laži, zapuščenosti, zavajanju in temi. Je podpora pravici do življenja, ki je najbolj ogrožena pri najšibkejših, nerojenih in ostarelih. Skrajni individualizem je pripeljal do razmaha ubijanja nerojenih otrok, imenovanega “splav”, in do uvajanja pomoči pri samozastrupitvi ter medicinske zastrupitve bolnikov, ki ji pravijo “evtanazija”.

Smo v času, ko je slovenska družba na prelomni točki, ko bomo državljani na referendumu odločali o uvedbi samomora s pomočjo, morija nerojenih otrok pa se skuša uveljaviti kot temeljna človekova pravica. Zato vas želimo ob molitvi povabiti tudi k dejavni pomoči ranljivim, posebej nosečnicam v stiski, obnemoglim in ostarelim, h graditvi družbe, v kateri »splav« in »evtanazija« ne bosta izhoda v stiski. Hkrati pa vas vzpodbujamo k širjenju zavedanja o tem, za kaj pri njima v resnici gre, k pogumnemu zagovarjanju nedotakljivosti človeškega življenja povsod, kjer ste.

Pri obojem vam lahko pomagajo različne skupine, pobude ali organizacije, ki v Sloveniji delujejo na področju spoštovanja življenja od spočetja do naravne smrti.

povzeto

MISLI IN NASVETI SVETNIKOV

Kako čudovito je oblikovano cerkveno leto, ko nas v različnih obdobjih  na svojevrsten način vodi in usmerja na poti svetosti. Tako nas v mesecu maju, ko naravo boža nežno spomladansko sonce, ko vse okrog nas cveti v čudovitih barvah in ko  sadno drevje rojeva prve sadove – vse vodi k njej, devici Mariji, roži skrivnostni, ki nam je rodila najlepši sad, našega Odrešenika.

Tako se zdi skoraj naravno, da v tem času poglobimo ali obudimo pobožnost do Brezmadežne. To lahko naredimo tudi na zelo preprost način. O tem nam priča tudi zelo zgovorna zgodba iz življenja svetega duhovnika Janeza Marije Vianneya iz Arsa:

V času njegovega življenja, med leti 1818 in 1859, je v njegovi bližini živela gospa po imenu Nancy. Njen mož je bil sicer dober, toda versko brezbrižen. Žena je bila zaradi tega v skrbeh in večkrat ga je prosila in opominjala, pa vse zaman. Nekega dne v mesecu maju je Nancy doma postavila preprost oltarček v čast majniški Kraljici ter ga olepšala s svežimi cvetlicami.

Njen mož pa je imel navado, da se je vsako nedeljo odpravil na dolg sprehod po bližnjem gozdu.Ko se je tako vračal s svojega nedeljskega sprehoda, je vedno prinesel svoji ženi šopek iz svežih spomladanskih travniških cvetlic, ta pa jih je položila na svoj šmarnični oltarček.

Meseca junija istega leta mož nenadno zboli in nepreviden umre. Žena zapade v hudo žalost in sklene, da tolažbo poišče  pri svetem duhovniku iz Arsa.

Končno napoči dan obiska. Komaj stopi v sprejemno sobo, že jo župnik nagovori: »Gospa, vi ste neutolažljiva. Toda, ali ste pozabili na šopke ob majniških nedeljah?« Gospa ob tem nagovoru kar ostrmi, saj o tej stvari ni nikoli z nikomur spregovorila besedice. Župnik še dostavi: »Bog je imel usmiljenje s tistim, ki je njegovi materi izkazoval čast. V  trenutku, ko je umrl, je vaš mož obudil kesanje. Njegova duša je v vicah. Naše molitve in dobra dela jo bodo rešila.«

Nobena naša še tako kratka in preprosta molitvica, nobeno še tako neznatno dobro delo pri mogočnem in usmiljenjem Bogu ne ostane nepoplačano. V isti sapi pa nas drugi svetnik uči, da je vsaka izmoljena zdravamarija čudovit cvet, podarjen Mariji v nebesih. Ji bomo tekom naših življenj nabrali zgolj skromen šopek? Ali posadili celoten rožni vrt?

Sodelavec oznanil