Za nami je že sedma izvedba godoviško-zavraškega oratorija, letos z rekordnim številom udeležencev, okoli 120 jih je bilo, in znova veliko ekipo animatorjev, ki jo sestavljamo izključno mladi iz obeh župnij. Pod budnim očesom mladostnega župnika Bogdana, seveda.

Letos nam je rdečo nit nudila znana svetopisemska zgodba o svojeglavem preroku Joni. Vsak dan smo po skupinah ob iztočnici, ki smo jo našli v igrici o Joni, premlevali različne vrednote v zvezi z osrednjo temo Božjega klica in našega odziva nanj. Dan se je nadaljeval z molitvijo in petjem v cerkvi, malico in različnimi delavnicami, kjer se je letos izdelovalo lesene mline, obeske v obliki kita, se učilo govorice gluhih, celo osnov kitajščine, plesa in delalo še marsikaj. Kosilu in odmoru so sledile še igre na travniku (kar dvakrat smo se zaradi vročine odločili za osvežilne vodne igre - kjer je prepovedano ostati suh ...), nato pa smo ob zaklučili dan s himno in spustom zastave.

Izlet nas je letos popeljal na slovensko obalo. Iz Pirana smo z barčico odpluli v Strunjan, kjer smo si po maši v tamkajšni romarski cerkvi privoščili še tradicionalni piknik in se nato (kar prehitro) napotili proti domu.

Toliko na hitro, kdor hoče več, naj si ogleda fotografsko kroniko v naši fotogaleriji, na voljo pa so tudi videoposnetki na letošnji Facebook strani oratorija ...

Še enkrat hvala Bogu za ta dogodek, vse otroke, lepo vreme in nenazadnje naše donatorje, ki naj jim vse darove povrne!

V cerkvi na levi strani ladje je na steni vzidana marmorna plošča z vsem najvažnejšimi letnicami cerkve in župnije.

S prvo omembo cerkve je sporočilo, da je vas pripadala župniji Vrhnika, kasneje je postala podružnica iste župnije. Valvazor v svoji knjigi "Slava vojvodine Kranjske" navaja, da podružnica pripada vrhniški župniji in jo našteva na 8. mestu izmed 26. podružnic.Od leta 1724 pa je samostojna duhovnija z rednim vikarjem. Župnija pa je postala leta 1930 z rednim župnikom.

Cerkev sv. Urbana je prvič omenjena 1526, sedanja cerkev pa je bila sezidana 1656 in ima tri oltarje. Že leta 1685 so cerkev podaljšali in temeljito prenovili.

Kakor so vas Godovič prizadele razne nesreče, tako tudi cerkvi ni bilo prizanešeno. Prvič je pogorela 26. avgusta 1737. Samo ena hiša je ostala nedotaknjena.. Naslednji požar je bil 12. 12. 1749. Takrat je zgorel tudi ves župnijski inventar in vse knjige. Vaščani so najprej popravili svoje domove in nato še cerkev. Ko je mežnar na sobotni dan odzvonil delopust, je sporočil delavcem, da se zvonik maje. Že naslednji hip se je podrl in pokopal pod seboj več delavcev. Cerkev kasneje ni več doživela velikih sprememb, razen dopolnil in popravil. Med drugo svetovno vojno je bil prizadet le zvonik, ki so ga po vojni poopravili v nekoliko zmanjšani obliki.

Zanimiv je napis na cerkvenem portalu. V prevodu se glasi: "Velikemu Bogu in Svetemu Urbanu Papežu mučencu je vstala iz zvonikovih ruševin." Napis je kronogram, ki nam po velikih latinskih črkah pove letnico pozidave zvonika in posvetitve. To je bilo 1766. Cerkev je posvetil slavni škof Amadej grof Attems.