~ NAŠA ŽUPNIJA IN LJUBEZEN DO EVHARISTIJE ~

Sveta maša je zahvalna daritev. Je dogodek nebes in zemlje. Je trenutek, ko se naša duša združi z nebesi. Trenutek, ko se naša duša nahrani z nebeškim kruhom. Je dogodek, kjer vsi slišimo, da smo med seboj bratje in sestre. Je skrivnost mnogih čudežev. To je čudež, ko postanemo skrivnostno Jezusovo telo. Je moment, ko duhovnikovo telo zavzame Jezus sam. Je dogodek, ko zakrament svetega krsta zažari v naših srcih.
Sveta maša je otoček v kaotičnem svetu, kjer se srečam z mirom. Je oaza, kjer v razburkanem prostoru tega sveta stopim na sveta tla.
Je sveta evharistija, kjer so svetniki našli moč za svetniško življenje.
Je sveta evharistija, kjer kristjan dobi vse potrebno, da se lahko okrepljen bori z vsem potrebnim za plemenito hojo za Kristusom.
Je sveta evharistija, ki briše naše solze.
Je sveta evharistija, ki obup spreminja v svetlobo upanja.
Je sveta evharistija, ki blagoslovi nasmeh.
Je sveta evharistija, ki prinaša novo vino v življenje slehernika.
Je sveta evharistija, kjer se srečamo z najboljšim prijateljem, ki daje življenje iz ljubezni do mene.
Je sveta evharistija, brez katere je naša cerkev kup betona.
Je sveta evharistija, brez katere ni naše župnije. Je sveta evharistija, kjer se Betlehem in Kalvarija združita.
Je sveta evharistija, ki oživlja naša mrtva telesa za večnost.

To je sveta evharistija, kjer vse rajno oživi. Je sveta evharistija, ki presega vsak razum, a hkrati je tako preprosta, da jo razume otrok. Je prevzvišeno dejanje, ki ga sprejme samo klečeče srce.
Je sveta evharistija, ki mi oči orosi, če pomislim, da je ne bi mogel več obhajati.

Zakaj si tako vzvišeno skromen in ne sprejmeš tako dragocenega bisera – Boga samega? Zakaj ne zahrepeniš, človek Božji, in iščeš izgovore, kaj vse moraš, opuščaš pa edino potrebno? Kako da še ne doumeš, ko pa je vsak trenutek jasno, da je to nekaj več?

Dragi moji farani, brez svete evharistije bi se v tem kaotičnem svetu, polnem kaosa, izgubili. Izpraznili bi se kot vsaka baterijska naprava. Izstradali bi se do smrti in izgubili v vrtincu posvetnosti. Ne dvomimo v zdravnika, ki nam da zdravila, dvomimo pa v Boga, ki nam daje zdravilo za večno življenje. Goreče hodimo k sveti maši. Naj ne bo sveta maša »moraš« ampak »hočem, hrepenim po Jezusu«. Naj ne bo sveta maša »ni mi treba«, ampak »komaj čakam«. Kot vaš župnik prosim Boga in prosim vas, da ne omagate v ljubezni do svete evharistije. Obnovite ljubezen do svete mašne daritve. Odločite se in hodite k sveti maši. Ne nasedajte izgovorom in lenobi. Poglobite vero in stopite pred oltar, kjer se Bog daruje za vse nas. Pridite!

GALERIJA SLIK VELIKEGA TEDNA V ŽUPNIJI GROSUPLJE