Da bi se s sv. Modestom
duhovno čim bolj povezali in se mu še bolj zavzeto priporočali, smo kot
začasno rešitev za žegnanjsko nedeljo 1997 leta oskrbeli fotografijo
freske našega zavetnika. Izvirnik je v pokopališki cerkvi v Althofnu (župnija
Mariapfarr v avstrijski pokrajini Lungau). Na njem je sv. Modest prikazan
pri prvi evangelizaciji naših prednikov, še preden so ti imeli cerkev.
Svetnik s križem v roki oznanja namreč evangelij, stoječ kar na skali.
Slovenci v znamenitih narodnih nošah so upodobljeni kot vneti poslušalci,
kleriki pa držijo znamenja misijonarjevega škofovstva: škofovsko palico
in kapo.
Upamo, da bo naša cerkev sv. Modesta - prva na Slovenskem, posvečena
apostolu Slovencev - nekoč dobila tudi izvirno upodobitev župnijskega
zavetnika.
Sv. Modest, misijonar v Karantaniji, ima
neprecenljive zasluge pri pokristjanjenju Slovencev. Naravna vera naših
prednikov je temeljila na predstavi o nenehnem boju med dobrim in zlim.
Izpod gospostva Obrov jih je okoli leta 630 osvobodil vladar Samo in jih s
svojega vladarskega sedeža na Krnskem gradu na Gosposvetskem polju
varoval pred sovražniki.
Drugi karantanski knez je bil Borut. Njegov sin Gorazd in nečak Hotimir
sta na otoku Chiemskega jezera že sprejela katoliško vero. Knez Hotimir
je prosil salzbur-škega škofa Virgila (746-784), naj obišče njegovo
ljudstvo in ga potrdi v veri. Ta pa je v svojem imenu poslal med Slovence
misijonarja Modesta z nalogo, naj kot škof posvečuje cerkve, namešča
duhovnike in poučuje ljud-stvo. V karantansko kneževino, mnogo obsežnejšo
kakor je današnja Koroška, je prišel okoli leta 753. Z odlokom papeža
Štefana II. je postala misijonska dežela škofije Salzburg.
Knez Hotimir je misijonarju Modestu
poslal na mejo kneževine posebno odposlanstvo in se mu kasneje pridružil
tudi sam. Sprevod je krenil na Krnski grad, kjer je bil knezov sedež in
prva cerkev; postavil jo je, prvi organizator priprav za ustanovitev
misijona.
Škof Modest je potreboval večje svetišče. Nasproti sedanjega
Gosposvetskega polja so še obstajale raz-valine mesta Virunum, kjer je
bil do prihoda Slovencev (okoli l. 590) sedež starokrščanske škofije.
Prav tu se je škof Modest s knezovo pomočjo lotil gradnje prostorne
cerkve, imenovane Gospa Sveta. S tem se je začela obnova krščanstva v
karantanski kneževini. Modest je gradil cerkve na zahodnem in južnem
Koroškem, severnem in zahodnem Štajerskem, pa tudi na jugu in ob obeh
bregovih Drave.
Od kod izhaja sv. Modest, ne vemo zanesljivo. V nekem pismu se je sam označil
kot "Scotus" (Škot, kar je pomenilo tudi Irca). Modestus
(Skromni) je njegovo meniško ime, ki ga je dobil ob vstopu v irski
samostan. Lahko da je prišel v Salzburg hkrati z Virgilom. Irski cerkveni
zgodovinar Dempster ga omenja kot spremljevalca sv. Bonifacija. Odlikovalo
ga je veliko znanje, zaupanje v božjo pomoč in Božjo Mater,
neutrudljiva delavnost in velika misijonarska vnema. V Karantaniji je
deloval štirinajst let. Umrl je leta 767.
Modestov grob je v stranski kapeli božjepotne cerkve pri Gospe Sveti.
Leta 1953 so bile njegove relikvije preložene v rimski otroški kamniti
sarkofag. Na oltarni plošči pa je gotski kip sv. Modesta. V levi roki drži
model gosposvetske stolnice.
Škof Modest si je z veliko oznanjevalno vnemo prizadeval, da bi poganski
Slovenci spoznali Boga. Približal ga jim je z nenasilnimi oblikami
pokristjanjevanja, kar je bila temeljna značilnost vseh irskih
misijonarjev. |

Hotimir in Modest

sveti Modest

Modest med Karantanci

kipec sv. Modesta
|