Sv. Modest, misijonar v Karantaniji, ima neprecenljive zasluge pri pokristjanjenju Slovencev. Naravna vera naših prednikov je temeljila na predstavi o nenehnem boju med dobrim in zlim. Izpod gospostva Obrov jih je okoli leta 630 osvobodil vladar Samo in jih s svojega vladarskega sedeža na Krnskem gradu na Gosposvetskem polju varoval pred sovražniki.

Drugi karantanski knez je bil Borut. Njegov sin Gorazd in nečak Hotimir sta na otoku Chiemskega jezera že sprejela katoliško vero. Knez Hotimir je prosil salzbur-škega škofa Virgila (746-784), naj obišče njegovo ljudstvo in ga potrdi v veri. Ta pa je v svojem imenu poslal med Slovence misijonarja Modesta z nalogo, naj kot škof posvečuje cerkve, namešča duhovnike in poučuje ljud-stvo. V karantansko kneževino, mnogo obsežnejšo kakor je današnja Koroška, je prišel okoli leta 753. Z odlokom papeža Štefana II. je postala misijonska dežela škofije Salzburg.

Knez Hotimir je misijonarju Modestu poslal na mejo kneževine posebno odposlanstvo in se mu kasneje pridružil tudi sam. Sprevod je krenil na Krnski grad, kjer je bil knezov sedež in prva cerkev; postavil jo je, prvi organizator priprav za ustanovitev misijona.
Škof Modest je potreboval večje svetišče. Nasproti sedanjega Gosposvetskega polja so še obstajale raz-valine mesta Virunum, kjer je bil do prihoda Slovencev (okoli l. 590) sedež starokrščanske škofije. Prav tu se je škof Modest s knezovo pomočjo lotil gradnje prostorne cerkve, imenovane Gospa Sveta. S tem se je začela obnova krščanstva v karantanski kneževini. Modest je gradil cerkve na zahodnem in južnem Koroškem, severnem in zahodnem Štajerskem, pa tudi na jugu in ob obeh bregovih Drave.

Od kod izhaja sv. Modest, ne vemo zanesljivo. V nekem pismu se je sam označil kot "Scotus" (Škot, kar je pomenilo tudi Irca). Modestus (Skromni) je njegovo meniško ime, ki ga je dobil ob vstopu v irski samostan. Lahko da je prišel v Salzburg hkrati z Virgilom. Irski cerkveni zgodovinar Dempster ga omenja kot spremljevalca sv. Bonifacija. Odlikovalo ga je veliko znanje, zaupanje v božjo pomoč in Božjo Mater, neutrudljiva delavnost in velika misijonarska vnema. V Karantaniji je deloval štirinajst let. Umrl je leta 767.
Modestov grob je v stranski kapeli božjepotne cerkve pri Gospe Sveti. Leta 1953 so bile njegove relikvije preložene v rimski otroški kamniti sarkofag. Na oltarni plošči pa je gotski kip sv. Modesta. V levi roki drži model gosposvetske stolnice.

Škof Modest si je z veliko oznanjevalno vnemo prizadeval, da bi poganski Slovenci spoznali Boga. Približal ga jim je z nenasilnimi oblikami pokristjanjevanja, kar je bila temeljna značilnost vseh irskih misijonarjev.

Hotimir in Modest

sveti Modest

Modest med Karantanci

kipec sv. Modesta