+ + + OZNANILA
- RAZNA
NEDELJA, 01. oktober 2006
26. teden med letom
Berila in evangeliji za delavnike 3, berila
leto II.
8 Oklici: Vidovič
Andrej – Zidar Maja
Štemberger Matej – Tavčer Nataša
Jevšnik Janez – Tavčer Anja
8 Danes se prične teden za življenje. Storimo
kaj na to temo!
8 Današnja pol enajsta maša bo na Gori Oljki. V
župnijski cerkvi je ob tej uri ne bo. Upoštevajte! Poromajte!
8 V sredo bo na Polzeli rekolekcija
dekanijskih duhovnikov, ki svoje srečanje pričnemo z mašo … zelo pa smo, če se
nam pri njej pridruži čim več vernikov. To ste vedno radi storili. Upam, da
boste tudi letos. Maša bo ob 9. uri!
8 Četrtek je prvi v mesecu. Po maši molitev za duhovne poklice.
8 Petek je prvi v mesecu. Pol ure pred mašo bo
molitev pred Najsvetejšim.
8 Prihodnjo nedeljo ob
10.30 bo maša za bolnike in ostarele. Svojci, prosim, organizirajte se in tudi
letos poskrbite, da bodo vaši dragi, ki potrebujejo pomoč, da lahko gredo od
doma, le-te tudi deležni. Seveda pa ste lepo vabljeni tudi vsi tisti starejši,
ki pomoči (še) ne potrebujete in boste lahko prišli sami. Dobrodošli!
8 Župnija Prebold in
Marija Reka organizirata dobrodelni koncert 'Zapojmo za Anin dom' in sicer v nedeljo, 8. oktobra ob 16. uri v Športni dvorani Osnovne šole Prebold. Za
Anin dom bodo zapeli: Modrijani, pater Janez Ferlež, Irena Vrčkovnik, Majda
Petan in še mnogi drugi (glej plakat).
S tem, ko boste kupili vstopnico in se udeležili tega dobrodelnega koncerta jim
boste pomagali pri uresničitvi našega načrta. Vstopnice lahko kupite tudi v našem
župnišču. Cena: 2.000 SIT.
8 Slovesna sveta maša ob začetku akademskega leta 2006/07 bo v ponedeljek, 9.
oktobra, ob 18:30 v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani.
8 Akademska sveta maša ob
začetku študijskega leta 2006/07 v Mariboru bo v sredo, 11. oktobra, ob 18h v
mariborski stolnici. Somaševanje bo vodil novoposvečeni škof dr. Peter Štumpf.
8 …
ÿ TISK:
»Družina« - št. 40
»Ognjišče« - št. 10
»Božja beseda danes«
DRUGO: Čiščenje
in krašenje cerkve v oktobru: Polzela
& 25. NAVADNA
NEDELJA
Jezusova misel ob današnjem evangeliju
je naslednja: če ti je kakšna stvar ali oseba tako draga in tako pri srcu, kot
ti je roka, noga in oko, in je za nič na svetu ne bi dal od sebe – pa te ta
stvar ali oseba vodi v pogubo – premisli, kaj je zate bolje: ali da se te reči
ali osebe odrečeš ali pa da skupaj z njo drviš v pogubo.
Še drugače lahko razumemo Jezusov
nasvet. Odsekati roko pomeni stegniti jo bližnjemu v službo, v pomoč in v
dajanje tudi takrat, ko bi ona najrajši grabila in mislila nase. Odsekati nogo
pomeni narediti korak k sočloveku tudi takrat, ko se nam to upira in bi
najrajši strahopetno pokazali pete. Izdreti si oko pomeni videti tujo stisko in
gledati z lepim očesom nekoga tudi takrat, ko bi mu najrajši obrnili hrbet.
Jezus svetuje duhovno
presajanje organov. Težko je reči, ali je manj boleče od telesnega. Je pa prav
tako potrebno. Če ne še bolj.
___________________________________
Praznik
rožnovenske Matere Božje obhajamo že več kot štiristo let. Uvedel ga je Papež
Pij V. po zmagi krščanskega brodovja nad turškim v
pomorski bitki pri Lepantu 7. oktobra 1571. Pred to
bitko je papež vse verne ljudi prosil, naj z molitvijo rožnega venca kličejo na
pomoč nebeško Mater. Zmago je pripisal njenemu varstvu, zato je naslednje leto
določil, naj se v spomin na ta dogodek 7. oktobra obhaja praznik Marije
Zmagovalke. Njegov naslednik Gregor XII. je spominski dan preimenoval v praznik
'naše ljube Gospe rožnega venca'. Papež Klemen XII. je praznik razširil na
vesoljno Cerkev in določil, naj se obhaja prvo nedeljo v oktobru. Med papeži
novejšega časa je molitev rožnega venca najbolj pospeševal Leon XIII., ki je
mesec oktober razglasil za 'mesec rožnega venca', v Lavretanske
litanije pa je uvedel vzklik »Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!«
Papež sv. Pij X. je že leta 1913 zaukazal, da se god Rožnovenske Matere Božje
redno obhaja 7. oktobra. Močna spodbuda za molitev rožnega venca so bila
Marijina prikazovanja v Lurdu in zlasti v Fatimi, kjer se je Marija pri zadnjem
prikazanju trem pastirčkom predstavila kot »Kraljica rožnega venca«.
S. Čuk
___________________________________
“Učenik, nekoga, ki ne hodi z nami, smo videli, da je v
tvojem imenu izganjal hude duhove, pa smo mu branili”, je povedal apostol Janez
Jezusu. Takrat so izganjalci hudih duhov uporabljali imena kot Salomon ali celo
ime Jahveja, ker so verovali, da so imena nekaterih Božjih poslancev napolnjena
z močjo, ki premaga hude duhove. Mož, ki je v Jezusovem imenu izganjal hude
duhove, je torej veroval v Jezusovo moč.
Apostoli
so mu branili, ker so v duhu “strankarske pripadnosti” smatrali, da se sme
Jezusovega imena posluževati le tisti, ki pripada njihovemu krogu. Toda Jezus
je gledal na tega moža drugače. Videl je, da veruje vanj kot Božjega poslanca,
ker je v njegovem imenu izganjal hude duhove. Čeprav sicer ni pripadal njegovim
učencem, je bil po duhu na nek način že njegov učenec. Zato Jezus apostolom ne
da prav, ampak reče: “Ne branite mu!” Tako je zmagala Božja širokosrčnost nad
človeško ozkostjo. V tem smislu se marsikdo danes sklicuje na Jezusovo širino
in toži nad ozkostjo Cerkve. Pri tem pa pozabi, da že v naslednjih besedah
Jezus pokaže silno radikalnost, ki nas osupne. Prava toleranca in prava
radikalnost se namreč ne izključujeta. Obstajajo namreč področja, kjer
tolerance ne sme biti. “In kdor koli pohujša katerega teh malih, ki verujejo
vame, je zanj bolje, da mu obesijo mlinski kamen in ga vržejo v morje”, pravi
Jezus.
Jezus
je vzel primer iz tedanje sodne prakse. S to drastično prispodobo je hotel
pokazati, kakšno veliko odgovornost nosi tisti, ki nekoga zapelje na pot, ki
vodi stran od zveličanja.
Nadalje
Jezus pokaže ne le na veliko odgovornost tistih, ki ljudi napeljujejo k odpadu
od vere, ampak tudi tistih, ki se zlu ne ustavljajo. V tedanjem času os za večje
prekrške obsojencem amputirali roko, nogo, oko. V jeziku tedanjega sodstva
Jezus slikovito pokaže, da je bolje izgubiti en ud kot biti pogubljen v celoti.
Kajti bolje je pohabljen priti v večno življenje, kot pa neokrnjen doživeti
večno smrt. Kajti v večnosti bo Bog obnovil celotnega človeka.
Jezusove
radikalne besede so poziv vsem kristjanom, ki se zanašajo na Božjo ljubezen,
sicer pa živijo kot bi za evangelij nikoli ne slišali.
Božja milina in Božja ostrina sta
dve obliki Božje ljubezni, ki ima edini namen - da bi človek v sebi uresničil
Božjo podobo.
___________________________________