ŽUPNIJA  SV. MARJETE ANTIOHIJSKE   POLZELA            

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

 

__

NASLOV:

 

Župnijski urad Polzela

Trg sv. Marjete 1

3313 POLZELA

tel.: 059 113 867

e-mail: zu.polzela@rkc.si

matična št.: 1230107

davčna št.: 88601099

TRR: 0510 0801 5089 603

TRR Karitas: 048350002915004

 

SLUŽBE, SKUPINE, VODITELJI:

 

Župnik soupravitelj: Mirko Škoflek

gsm: 041 634 392

e-mail: mirko.skoflek@rkc.si

 

duhovni pomočnik: Jožef Kovačec

 e-mail: joze.kovacec@rkc.si

gsm: 041 742 965

 

upokojeni duhovnik: Viktor Arh

Dom upokojencev Polzela

Cesta v Šenek

tel.: 031 548 914

 

zakristan:

Drago Stropnik,

Orova vas

tel.: 041 259 317

 

Župnijski pastoralni svet

(2015-2020):

Marija B., tel.: + 386 (0)41 793 849

Ana B., tel.: + 386 (0)31  622 301

Marjan B., tel.: + 386 (0)3 700 27 18

Marija G., tel.: + 386 (0)31 568 423

Slavko H., tel.: + 386 (0)3  572 02 47

Blaž J., tel.: + 386 (0)3  572 00 66

Emica J., tel.: + 386 (0)31 783 762

Janca K., tel.: + 386 (0)31 559 635

Marija K., tel.: + 386 (0)41 526 275

Anita K., tel.: + 386 (0)031 515 180

Andreja L., tel.: + 386 (0)3 572 20 45

Martina L., tel.: + 386 (0)30 317 954

Marta M., tel.: + 386 (0)31 863 239

Stanko N., tel.: + 386 (0)41 404 533

Ida R., tel.: + 386 (0)31 469 617

Franc R., tel.: + 386 (0)31 731 726

Janja S., tel.: + 386 (0)41 439 169

Marko S., tel.: + 386 (0)41 381 472

Mateja S., tel.: + 386 (0)31 749 140

Drago S., tel.: + 386 (0)3 572 23 10

Fanika V., tel.: + 386 (0)3 572 02 12

Marko Z., tel.: + 386 (0)41 742 981

 

cerkveni ključarji:

Anton S. (župnijska cerkev) 

tel.: 041 731 709

Stanko N. (župnijska cerkev) 

tel.: 041 404 533

Felix S. (podružnica na Gori Oljki)

tel.: 031 676 888

Jože M. (podružnica na Gori Oljki)

tel.: 041 269 389

Alojz F. (podružnica na Vimperku)

tel.: 041 585 456

Franc O. (podružnica na Vimperku)

tel.: 03 572 06 67

 

voditelj ŽPS

Marko S., Polzela

tel.: 041 381 472

 

voditelj ŽGS:

Anton S., Orova vas

tel.: 041 731 709

 

predsednik Župnijske karitas:

Blaž J., Polzela

tel.: 041 968 925

 

vodstvo zakonskih skupin:

Tone Z., tel.: 041 569 996

Marko S., tel.: 041 381 472

Barbara K., tel.: 041 656 108

 

voditelj ministrantov:

Drago S., tel.: 041 259 317

 

voditeljica mladinske skupine:

Andreja L., Polzela

tel.: 031 413 568

 

voditelja skupine animatorjev za oratorij:

Erik C., Orova vas

tel.: 070 910 052

 

voditeljica molitvene skupine:

Marija G., Podvin pri Polzeli

tel.: 031 568 423

 

zborovodje in voditelji zborov in glasbenih skupin:

Mija N. (MePZ, MoPZ),

tel.: 041 786 498

Marko S. (MePZ 'Oljka'), (združeni PZ)

tel.: 041 381 472

Mateja S. (COPZ 'Cekinčki'), 

tel.: 031 749 140

Sabina F. D. (skupina 'Margareta')

Monika R., Katja N. (VIS 'Marpole')

Franci O. (kvintet Lastovka)

 

organisti:

Mija N., tel.: 041 786 498

Marko S., tel.: 041 381 472

Branko N., tel.: 041 478 981

Veronika R., tel.: 031 810 462

Anita K., tel.: 031 515 180

Sabina P., tel.: 051 235 427

Katja N., tel.:  (041 478 981)

Anja N., tel.: 041 970 120

Monika R., tel.: 070 368 421

Lucija R., tel.: 051 736 131

Erik C., tel.: 070 910 052

Katarina R., tel.: 031 261 579

------------------

Katarina F.

Martina N. Č.

Maruša Š.

Izidor K.

Snežka P.

Karolina V.

 

 

katehistinje:

Andreja L., tel.: 031 413 568

Anuša S., tel.: 031 884 353

Felicitas N., tel.: 051 223 358

Jelka P., tel.: 031 556 493

Sandra V., tel.: 031 708 058

---------------------

Branka B.

Gorazd B.

Erika B.

Franc Š.

Marija H.

Marko S.

Milica K.

Mojca S.

Vianeja P.

 

animatorka za misijone:

Mija B., Ločica

 

voditeljici skupine za pogostitve:

Janca K., Orova vas  

Mira K., Orova vas

 

odgovorni za prireditve:

Martina L., Polzela  

Andreja O., Polzela

 

odgovoren za žup. dneve:

Marko S., Polzela

 

voditelji skupin za čiščenje in krašenje:

Ida R. (Breg pri Polzeli)

Rudi J. (Ločica ob Savinji)

Mira K. (Orova vas)

Vera O. (Podvin pri Polzeli)

Ida C. (Polzela 1)

Franc R. (Polzela 2)

Emica R. (Založe)

 

 

 

 

 

 

 

Kot cerkvena postojanka se Polzela prvič omenja v gornjegrajski listini iz leta 1255, v kateri nastopa kot priča v zadevi gornjegrajskega samostana polzelski kaplan Hartvik (Hartwicus cappelarius in Hellenstain). Osem let kasneje, namreč 1263. leta, je isti Hartvik postal že župnik na Polzeli (Hertwicus plebanus in Haelnsteyn). Nastanek polzelske župnije moramo datirati v čas pred leto 1256 že zaradi tega, ker nikoli ni bila inkorporirana stiškemu samostanu kakor njena matica župnija v Žalcu.

 

Po najverjetnejšem izumrtju polzelskih vitezov v sredini 13. stoletja nastopa med leti 1269 in 1286 kot lastnik polzelskega gradu župnik Hartwig, ki je bil hkrati savinjski dekan. 1323, po novejših podatkih pa celo leta 1263, je bil grad in cerkev sv. Marjete, že v rokah malteškega viteškega reda, upravljali pa so ga komendatorji, ki so skupaj z župnijskim vikarjem v njem tudi prebivali. Malteški vitezi so na Polzeli delovali do leta 1780.

 

V letih od 1453 do 1787 je v župniji deloval tudi dominikanski samostan Novi klošter. 

 

1771 je pri do tedaj podružni cerkvi sv. Andreja ustanovljen vikariat, 1790 pa samostojna župnija Sv. Andraž nad Polzelo.

 

Stari del sedanje polzelske cerkev je pozidan sredi 13. stoletja, novi del leta 1988 (Adi Miklavc). 1988 je cerkev tudi posvečena.

 

God župnijske zavetnice sv. Marjete Antiohijske: 20. julij.

 

Župnijo sestavlja 6 vasi. Število prebivalcev vsa leta narašča. V letu 2020 je bila situacija sledeča:

 

Breg pri Polzeli ……………..

1015

prebivalcev

Ločica ob Savinji …………..

1004

prebivalcev

Orova vas …………………….

94

prebivalcev

Podvin pri Polzeli …………..

277

prebivalcev

Polzela ………………………..

2380

prebivalcev

Založe …………………………

471

prebivalcev

 

________

 

skupaj:

5.241

prebivalcev

od teh:

4.400

katoličanov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

______________________________________________________

 

Marolt Marijan, zaupnik Spomeniškega urada za Celjski okraj, 1931 v Umetnostni spomeniki Slovenije, III. Dekanija Celje, str.: 256-261) (o stari cerkvi piše:                            

 

… Že v 13. stoletju je stala cerkev na sedanjem mestu, ostala je v glavnem prav ta srednjeveška cerkev še ohranjena, čeprav je med današnjimi prizidki komaj mogoče slutiti nekdanjo romansko cerkev.

 

V drugem nadstropju zvonika so še prav dobro vidni ravni skladi napol obdelanih kvadrov iz domačega peščenca iz kakršnih je bila zgrajena cela nekdanja cerkev. Ta cerkev je imela približno 11 m dolgo in 9 m široko ladjo, ki je bila kaka dva metra in pol nižja od sedanje ladje, njeno pročelje pa je bilo zaključeno s trikotniškim čelom. Višina te nekdanje ladje je vidna še v zunanjščini, še boljše pa v zvoniku. Zaključevala  jo je na vzhodni strani apsida. Ta romanska cerkev je nastala v 12., event. v prvi polovici 13. stol.

 

V gotski dobi, enkrat v 15. stol., je bil pred cerkveno pročelje prizidan zvonik, ki je v zvonici še prvoten, v zunanjščini pa nekoliko predelan in pozneje, najbrž v baročni dobi, povišan. V gotiki so morda podrli tudi apsido in dozidali večji, s tremi stranicami osmerokotnika zaključeni prezbiterij, vendar z gotovostjo o tem ni mogoče govoriti.

 

L. 1678. je bil vlit mali zvon, ki ga pa sedaj ni več. Nosil je napis: Adam Rostauscher hat mich  gossen zu Graz 1678.

 

Komendator Janez Kristijan baron Gloyach (1719 ?-1729) je dal sezidati pri cerkvi nov prezbiterij. Malo verjetno je, da bi šele takrat nadomestili nekdanjo romansko apsido z večjim prezbiterijem; kot že omenjeno, je dobila cerkev prostornejši prezbiterij najbrž že v gotski dobi, pod Gloyachom pa je bil ponovno povečan in je moral obsegati sedanji vmesni prostor med staro ladjo in sedanjim prezbiterijem. Kmalu za tem, morda še pod Gloyachom, a najkasneje v sredi 18. stol., pa so se izvršila v cerkvi še nadaljnja barokizacijska dela. Dvignili so ladjo in jo času primerno presvodili, dvignili so tudi zvonik in mu dali lepo baročno streho, nato pa prizidali na vsaki strani ladje kapelico. Zakristija je bila takrat na levi strani prezbiterija, kjer imajo sedaj prostor verniki.

 

L. 1775. je vlil Franc Kaiser v Celju srednji zvon.

 

O velikem oltarju, ki je stal v cerkvi do l. 1882., piše župnijska kronika, da je bil zelo bogato z zlatom okrašen. V njem je visela slika sv. Marjete iz l. 1776., delo Antona I. Clostererja. Najbrž je bil v tem oltarju tudi Marijin kip, ki je bil pozneje, l. 1882. prenesen v novi veliki oltar in ki je sedaj shranjen v župnišču. Ta kip je tudi nekako iz sedemdesetih let 18. stol. in je moral biti tedaj iz tega časa ves oltar. Clostererjeve slike ni več; po ohranjeni Marijini sohi pa je soditi, da je bil ta oltar prav dobro delo.

 

L. 1824. so bile nabavljene nove orgle, ki so pa bile pozneje večkrat predelane. Iz l. 1842. je še ohranjen veliki zvon.

 

Mnogo je prezidoval in urejeval cerkev župnik Anton Balon (1868-1876). Pod njegovim pastirovanjem je bil menda dozidan sedanji prezbiterij. Kakor tudi še ni dolgo tega, vendar o tej dozidavi ni bilo dostopno nobeno zanesljivo izročilo in tudi ustna izročila si naprotujejo. Novi prezbiterij kaže precej zastarele oblike: osmerokotnik v tlorisu, okorno zgrajen svod, toda to gre pač na rovaš konzervativnega graditelja. V naslednjih desetletjih je bila povišana stara in zgrajena nova zakristija na desni strani cerkve.

 

Med l. 1871. in 1873. sta bila napravljena nova stranska oltarja, l. 1882. pa veliki oltar, delo Angela Zorattija v Mariboru. Povsem rokodelsko izvršeni psevdorenesančni oltar se je umaknil l. 1930, novemu Sojčevemu.

 

O nekdanji kapeli sv. Mihaela, ki je stala na pokopališču, ni točnejših podatkov.

 

 

OPIS.  Zunanjščina. Cerkev stoji kraj vasi, sredi obzidja (prejšnje pokopališče) in je obrnjena s svetiščem proti vzhodu, tako da sledi v tej smeri zvoniku pravokotna ladja s prizidanima stranskima kapelama, podaljšek ladje s prizidanima zakristijama in s tremi stranicami osmerokotnika zaključeni prezbiterij. Cerkev je dolga 28'10 m, široka v pročelju 9 m, v globini stranskih kapel pa 16'20 m, Zvonik je pristopen skozi rahlošilaste prehode s treh strani. Zvonica je svodena križno, njen svod poudarja križno rebrovje, ki izhaja iz malih konzol in je na vrhu speto z rozeto (15. stol., verjetno začetek stoletja). Višje gori je razdeljen zvonik s pasovi v tri neenaka nadstropja, ki so na oglih poudarjena z ojačenji. V drugem nadstropju sta dva reda pravokotnih, na ajdovo zrno prirezanih linic, v vrhnjem pa polkrožno završene line z balustradami. Podstrešni zidec se nad kazališči polkrožno boči, Streha prehaja iz četverokotne osnove v osmerokotno in pričenja v valoviti liniji, se znatno zoži v pričetek močne čebulje, na kateri stoji zelo dekorativno razčlenjeni baldahin, čigar streha prehaja v manjšo čebuljo z vitkim zaključkom; jabolko, križ. - V pravokotno ladjo vodi izpod zvonice preprost vhod, na levem pročelnem krilu pa novejše vijugaste stopnice na kor. Pri vhodu na kor je vzidan kropilnik z reliefom dekorativne glave ok. 1500. Ladja ima spodaj pravokotna in nad temi polkrožna okna, ki pa so deloma vsled poznejših dozidav zazidana. Sredi ladjine dolžine sta na obeh straneh prizidani kapelici, ki sta zaključeni s tremi stranicami osmerokotnika in imata v zahodnih stenah po eno okno, Na ti kapelici sta prizidani levo stara, desno nova zakristija, obe eno-nadstropni, s pravokotnimi okni, segajoči prav do prezbiterija, tako da del ladje in pa podaljšek od zunaj nista vidna. Prezbiterij je zaključen plitvo s tremi stranicami osmerokotnika, od katerih sta poševni krajši kot prečna, zaključna, V vzdolžnicah prezbiterija je na vsaki strani eno pravokotno in nad tem ovalno okno, v zaključno steno so vzidane reliefne zvezde, morda s kakih gotskih sklep-nikov. Streha: opeka, na zvoniku pločevina. - Pri vhodu v ladjo je vzidan kropilnik z letnico 1675., poleg tega pa so v cerkveno zunanjščino vzidani nekateri nagrobniki, tako Marije Kircher iz l. 1819. s trikotniškim zaključkom, Ane Marije Novak iz l. 1836. s segmentnim zaključkom in ogelnimi akroteriji ter deloma železni, deloma kameniti klasicistični spomenik Jakoba Perscheta iz l. 1836.

 

Poleg cerkve stoji še Dolinarjev spomenik v svetovni vojni padlim vojakom iz l. 1927.: lev na visokem podstavku.

 

Notranjščina. Pri vhodu v 9.50 m dolgo in 6.95 m široko ladjo kor na dveh pravokotnih stebričih; ta kor pa sega s prednjim delom preko stebričev do slavolokov, ki vodita v stranski kapeli, in je svoden na kompliciran mrežast način, kateri spominja na svodenja v začetku 17. stol. Vendar je poznejši, morda šele iz začetka 19. stol. V kotu pri vhodu sta namreč vzidana dva pilastra, ki sta bila postavljena za časa barokizacije in je bil kor šele pozneje postavljen. Dva polslopa ob vsaki vzdolžnici ladje delita ladjo v tri dele, od katerih je prvi, pri vhodu, za dolžino omenjenih pilastrov daljši od ostalih dveh. Nad polslopi leče ob vzdolžnicah venčni zidec, počez pa so polslopi zvezani z loki. Med polslopoma vodita polkrožno zaključena slavoloka v stranski kapeli (ca. 3X3 m), ki sta opremljeni s plitvimi, komaj nakazanimi pilaštri. Svodi ladje so banjasti, zgrajeni na globokih sosvodnicah, ki se v sredi skoraj stikajo, dočim sta svoda kapel docela križna. Iz ladje vodi 4.20 m širok, 1.10 – 1.20 m globok, polkrožno zaključen slavolok v 5.15 m dolgi in 4.85 m široki nekdanji prezbiterij, sedanji vmesni prostor med ladjo in prezbiterijem, iz katerega vodi na levi širok prehod v staro in preprost vhod v novo, zakristijo na desni. Ta prostor je križno svoden, prav tako, kakor oktogonalni prezbiterij, ki se razširja od tega prostora brez posebnega prehoda v svojo 5.25 m dolgo in 6.80 m široko ploskev. Tudi v prezbiteriju so nakazani pilastri. Datirani so vsi ti prostori že zgoraj v zgodovinskem uvodu.

 

Oprema veliki oltar. Marmornata menza, na tej pravokoten tabernakelj in polkrožno zaključen nastavek. Sredi nastavka v krogu visoki relief Križanega, levo relief bronaste kače, desno Mojzesa v puščavi, zgoraj Vstajenja; na vrhu kip Brezmadežne. Zadaj napis: Načrt in kiparstvo Ivan Sojč, Karel Kociančič kamnosek Maribor 1930. - Oltarju treba urediti še okolico.

 

Stranska oltarja. Psevdorenesanca. 1871-1873. Levi: slika o., pl., ca. 80X160, sv. Anton Puščavnik, kipa sv. Jožefa in Boštjana, slednji iz druge četrtine 18. stol. V menzi svetniški okostnjak z nekaterimi vezeninami iz prve polovice 18. stol. - Desni: pendant prejšnjemu. Slika M. B.; kipa sv. Agate in Rozalije sta iz druge četrtine 18. stol.

 

Pridežnica z reljefi Dobrega pastirja, evangelistov in pridige na gori. Iz druge polovice 19. stol.

 

Slika Roženvenske M. B. Iz druge polovice 19. stol. Iz istega časa je križev pot.

 

Orgle. 1824, pozneje predelane.

 

Napisna plošča v vmesnem prostoru med ladjo in prezbiterijem. 45X53.

HIE LIGT BEGRABEN DER WOLL EDLE GEBORNE HER

HERR CARL FRIDRIH ◦ V ◦ V ◦ ZV GABLKHOVEN,

WELLICHER IN MANATH OCTOBR (?) IN 1665. IAR IN

GOTT ENTSCHLAFEN SEINES ALTERS... EIN MANAT

DEME DER ALLERHEGSTE GOTT GNEDIG SEIN WOLLE

AMEN . . . SCHENEG DEN ◦ 1 ◦ IANVARI ◦ 1 ◦ 6 ◦ 6 ◦ 5 ◦ IAR.

 

Zvonovi. 1. Zgoraj: BESCHÜTZE UNS HL. JOSEPH, v sredi reliefi križa, M. B. in sv. Mihaela po modelih iz srede 18. stol., spodaj: FERFERTIGT VON ANTON SAMASSA lN LAIBACH. 1841. No. 419. Prej na Gori Oljki. 2. Zgoraj psevdogotski venec, v sredi reljefi sv. Florijana, Pavla Puščavnika, križanja in sv. Marjete po starejših modelih, a v novih psevdogotskih okvirih, spodaj: I. E. STROY PAROCHO, I. PERSCHE DOMINA PATRONATUS DOMINI SCHÖNEGG, D. F. X. SCHABATZ ADV. ET PATRON. ADMINISTRATORE, I. KOSCHETZ ET M. KOLSCHEGG HUIUS PAR. ECCL. SYNDICIS FUSA SUM AB ANTONIO SAMASSA LABACI ANNO 1842. No. 495. 3. Ing. Bühl 1923.

 

V župnišču so shranjeni kipi s prejšnjega velikega oltarja, in sicer dober kip M. B. (110 cm) z atike iz sedemdesetih let 18. stol. in pa umetnostno brezpomembni Zorattijevi kipi sv. Marjete, Apolonije in Barbare.