g. Jože Kužnik, generalni vikar škofije Celje

Dragi bratje in sestre!

Prvi maj, praznik delavcev, je tudi praznik sv. Jožefa - delavca, praznik moža, ki je najlepši zgled krščanskim možem, ki z delom služijo kruh svojim družinam in ki hkrati kot očetje dajejo zgled človečnosti otrokom ter trdnost in oporo svojim ženam. Razmislimo malo ob liku tega čudovitega moža.

Sv. Jožef je skriti svetnik, človek, ki ni nikdar izstopal iz množice majhnih ljudi, ki se ni pojavljal v prvih vrstah pomembnih ljudi svojega časa in ki je tudi v zgodovini Cerkve dolgo časa ostal v ozadju zanimanja. Vendar ta tihi in skriti mož prav v zadnjih stoletjih vedno znova pridobiva na pomenu in prihaja v ospredje zanimanja kristjanov. Vedno bolj namreč odkrivamo, kako ga je cenil Bog, da mu je zaupal tako veliko poslanstvo rednika in varuha svojega učlovečenega Sina in kako velik vzornik je lahko sv. Jožef za nas in naš čas. Že dolgo smo se v litanijah obračali k njemu in mu pridevali odlične nazive, od katerih pa mnogi šele danes dobivajo svojo polno vrednost. Eden takih odličnih in aktualnih nazivov, ki ga dajemo sv. Jožefu je tudi ta, da je sv. Jožef zgled delavcev.

Delavstvo je začelo dobivati svoj pomen v sredini 19. stoletja, ko se je začela industrijska revolucija. Tedaj so se okrog tovarn začele zgrinjati množice ljudi, ki so tam dobili delo, obenem pa so padli v težke in nezavidljive življenjske razmere. Žal, Cerkev tedaj ni pravočasno spoznala tega znamenja časa, ni se dovolj zavzela za množico brezpravnih delavcev in ti so se v veliki meri odvrnili stran od Cerkve; delo na socialnem področju, ki bi ga morala opraviti Cerkev, oz. njeni predstavniki, so zgrabili drugi, ki pa so se, mnogi - v imenu pravic delavcev - postavili proti Cerkvi in marsikoga odvrnili od Boga. Zato je papež Pij XI. dejal, da je komunizem odgovor na neizpolnjeno krščanstvo. Za razkol med delavstvom in vero ni bil kriv evangeljski nauk, ampak mi, kristjani, ki ga nismo uresničili! In ta razkol, njegove posledice se poznajo še sedaj. Še danes, ko so se razmere močno spremenile in se Cerkev odločno zavzema za pravice vseh ljudi, mnogi še vedno ponavljajo iste preživele očitke proti Cerkvi.

Kako drugače bi bilo, če bi se kristjani že tedaj, ob nastopu delavstva, zgledovali po sv. Jožefu, delavcu, in po učlovečenem Božjem Sinu Jezusu, ki si je ob njem, z delom svojih rok, služil vsakdanji kruh. Delo ima namreč globok pomen in svoje posebno poslanstvo. 2. vatikanski cerkveni zbor je poudaril, da človek z delom ne samo vzdržuje svoje življenje in življenje svojih domačih, kar je osnovni namen dela, ampak se z delom tudi spopolnjuje; izvrševati more resnično ljubezen in sodelovati pri spopolnjevanju božjega stvarstva. Še več, iz vere vemo,« pravi koncil, »da se človek z delom, darovanim Bogu, združuje s samim odrešilnim delom Jezusa Kristusa, ki je dal delu vzvišeno dostojanstvo, ko je v Nazaretu delal s svojimi lastnimi rokami« (CS 67,2). Prav tega: odgovornega dela in pravilnega odnosa do dela, s katerim človek izpolnjuje svoje zemeljsko poslanstvo, pa je Jezusa učil njegov krušni oče, sv. Jožef. Zato je prav on tudi najlepši zgled delavcev vseh časov.

1. Sv. Jožef nam je najprej zgled odgovornega opravljanja dela. V delu se človek uresničuje kot tisti, ki poskrbi za svoje preživetje in za življenje svojih domačih. To je pomembno, saj danes mnogi nimalo dela, ne dobijo prave zaposlitve in so onemogočeni pri skrbi za svoje in svojih bližnjih preživetje. Po drugi strani pa se mnogi še niso navadili odgovorno opravljati svojega dela. S tem pa dejansko škodujejo svojim bližnjim in družbi. Delo namreč ni samo sredstvo za preživljanje, je tudi priložnost za uresničenje samega sebe, za udejanjanje svojih talentov. Bolj ko ga bomo opravljali odgovorno in vestno, bolje se bomo lahko uresničili kot ljudje in kot kristjani. Sv. Jožef je vestno in odgovorno sprejel svoje življenjsko poslanstvo: skrbnika Svete družine. Z vestnim delom je odgovorno preživljal Sveto družino ter omogočal Jezusu in Mariji normalno življenje. Zato ga danes prosimo, naj tudi nas nauči take odgovornosti pri delu.

2. Sv. Jožef nas nato uči, da nas delo povezuje z drugimi ljudmi v posebno skupnost in da z delom služimo drugim ljudem. Ta vidik je danes sila pomemben. V moderni potrošniški družbi postajamo namreč vedno večji egoisti, ki hočemo samo svoje lastne koristi in privilegije, pozabljamo pa na dolžnosti služenja drugim ljudem. Danes človek ni več nemočna igračka v rokah delodajalcev, imamo sindikate, ki ščitijo človekove pravice. Po drugi strani pa moderni ljudje na drugačen način mnogokrat postajamo sužnji dela, postajamo »deloholiki«, ki vidijo prvenstven smisel dela le še v kopičenju materialnih dobrin, in to zase in svoj vedno večji blagor.

In spet nam je sv. Jožef zgled pravilnega vrednotenja dela, dela, ki mora biti usmerjeno v blagor vseh ljudi, dela, ki omogoča boljše življenje vsem, ne samo meni samemu ali samo nekaterim privilegirancem. Naj nas sv. Jožef nauči te velikodušnosti pri opravljanju našega dela!

3. Sv. Jožef pa nam končno s svojim zgledom tudi pove, da z delom sodelujemo pri božjem odrešilnem delovanju. Jezus je opozarjal, da človeku nič ne pomaga, če si ves svet pridobi, samega sebe pa pogubi (prim. Lk 9,25). Če človek vidi smisel svojega življenja samo v delu in pri tem pozablja na bližnjega in na Boga - kar se danes, žal, velikokrat dogaja - potem njegovo delo ni v prid ne njemu samemu, ne njegovim bližnjim in ne vsestranski rasti, človekovo delo in njegovi sadovi uničujejo okolje, uničujejo zdravje in svet spreminjajo v kaos. Z neodgovornim in brezvestnim delovanjem smo že v veliki meri uničili naravo, pokvarili zrak in vodo, zastrupili hrano.

Sv. Jožef pa še posebno nas, kristjane, uči, da moramo z delom sodelovati z božjim stvariteljskim načrtom, da moramo imeti pravilen, odgovoren, človeški odnos do ljudi in do celotnega božjega stvarstva. Nismo namreč vsemogočni gospodarji nad naravo, ampak moramo biti odgovorni upravljalci Božjega stvarstva! In tudi tukaj nam je sv. Jožef čudovit zgled.

Zato prosimo danes tega našega velikega vzornika: Sv. Jožef delavec, zgled odgovornega, vestnega in velikodušnega dela, nauči nas pravilnega odnosa do naših poklicnih in stanovskih dolžnosti, nauči nas skrbnega in odgovornega odnosa do narave in sveta, da bomo tudi mi odgovorno sodelovali s Stvarnikom pri oblikovanju in urejanju tega sveta in naše človeške družbe. Amen.