ROMANJE V RIM

1.

Ob petih trideset smo že kreníli

na dvonadstropnem avtobusu v mêgle,

za srečno vožnjo k Bogu pomolili,

a jaz sem si na nos nataknil špegle.

2.

Sedim na vrhu, čisto v zadnji vrsti,

ob meni vzhičeno vzdihuje Zdenka,

papir šumi pod svinčnikom in prsti,

a Milku že kar kmalu mobi klenka.

3.

Na frišno sneg drevesa je pobélil,

avtomobile opazujem zviška,

vedut prelepih sem se razvesélil -

sedim in pišem tiho kakor miška.

4.

Na Barju mlake so zaledenele,

po vejah cepetajo črne vrane,

spuščamo potnike: mlajše, že bele,

če koga cigaret' al' kava gane.

5.

Tam spodaj folk kofe iz glažev pije;

nebo se čisti, ko se megla dviga -

od zadaj nam že zlato sonce sije,

posluša Nanda s ključka melodije.

6.

Za njega je značilna performansa,

da poleg radia še nekaj zrav'n posluša,

v slušalkah mu plakunca renesansa,

v mehurju voda je, a v grlu suša.

7.

Ko čakamo na potnike, vodičko,

se k Miri Zdravko spet nazaj prisede,

Alenka v mikrofon žgoli ko ptička,

in osemdesetim deli besede.

8.

»Na kviz pripravite se, penzjonisti!«

nam resna Erika krepko zabiča,

»saj nismo običajni le turisti,«

v gorečnosti zasijejo nam lica.

9.

Podatkov tisoč Lenka nam natrosi -

zapomnim si od tega bore malo.

To vem, kako nas srčno milo prosi:

tatovom nič za krast' naj bi ostalo,

10.

kar nosimo s seboj in je kaj vredno:

žepar nikdar ne gre iz svoje kože.

Kot romarji obnašajmo se zgledno

in v Vatikan raj' ne nosimo nože.

11.

Sploh nismo opazili, da čez mejo

v Italiji smo, s soncem obsijani;

snega ni več, oči zelenje zrejo -

trinajst vozil, napolnjenih s kristjani:

12.

trapezna cerkev v Veini je že mimo,

pod viaduktom cesta v Trst, Benetke,

Devinski grad, dom Danteja, v dolino,

kjer ladje so za bogataše redke.

13.

Zastavi plapolata v Doberdobu,

na slavnem hribu svet'ga Mihaela,

kjer tisoči ležijo v svojem grobu -

v svetovni vojni smrt je mnogo žela.

14.

Bazilika v Ogleju, Palmanova,

cvetoče breskve, množice topolov,

vinogradi, zdaj nežna, zdaj surova

dežela konjev in muškatnih volov,

15.

umetnikov, čutečih za lepoto,

idej prepolna, slik in spomenikov;

močvirja izsušuje - če mokrota

prehuda je, na suhem pa zalije.

16.

Vrtovi, polja, rastlinjaki, njive,

en mesec prej, ko v naši domovini,

so močne barve, vse zelene, žive -

bolj sonce greje tukaj na ravnini.

17.

Počutim se že lačen kakor ptica,

ki v drugo je deželo priletela.

Velikonočna jajčka in potica

v želodčku mojem sta svoj konec vzela.

18.

Nadrobno smo premlevali župnijo,

prebrali bulo papeža Ben'dikta,

ki Celjsko je ustanovil škofijo,

še z Mariborom ni bilo konflikta.

19.

Poískat' šli smo nobel autogrill

na sred' neskončne, brez hribov ravnice,

da šli smo lulat in smo mal' popil'

in pravi veter nam je božal lice.

20.

Naprej kristjani in kristjanke ljube,

na poti pojmo, môlimo pobožno;

za Kristusa gremó - zavolj' obljube,

če bomo zvesti, v raj bo priti možno!

21.

Vesêli se, Kraljica Aleluje,

izprôsi za nas milosti presvete,

obvaruj ga, ki zemljo prav spoštuje,

obvaruj nam prav vse evropske kmete!

22.

Italija ima deset procentov

ljudi v kmetijstvu, mnogovrstno vino,

Bologno - pravi up in strah študentov.

Že zapustili Padsko smo nižino.

23.

Vse več hribòv: Gran Saso je najvišje,

nasadi oljk, v Toskani Etruščani,

v Firencah še trenutno je zatišje,

ob reki Arno nizki eroplani.

24.

Promet se je popolnoma ustavil -

na desni je ograja pleksi stekla,

na levi se je Nanda spat odpravil,

poslušam, kaj bo nov'ga Zdenka rekla.

25.

Voznik pod njo na vse pretege zeha,

en drug pod mostom rad telefonira,

drug bere časopise sredi pleha,

en potnik en'ga župnika obira.

26.

Ne moremo znebiti se kolone,

na oni strani pa je cesta prazna.

Alenka razdeljuje nam bombone,

zamuda naša je že prav porazna.

27.

Gospod iz Nazarja zavzeto poje;

šofer se menja, če se en' utrudi,

Alenka vse stori, da nam lepo je -

zastoj se neha in Firence tudi.

28.

Blešči se pokrajina kot nevesta,

zgornjesavinjčani so dobre volje,

zares je svetla tale Sončna cesta:

Slovence zebe - tukaj nam je bolje.

29.

Bazilika mogočna v Orvietu

sprejema vse nas - veličastno sije,

do maše v cerkev pridemo pri Svetu,

je cerkev polna vse do zakristije.

30.

Prejeli smo presveto obhajilo,

k relikvijam se verni napotijo...

Kaj takega se mi še ni zgodilo,

da nas iz cerkve skoraj napodijo.

31.

Vsa sreča, da veliko je dvorišče,

vseh tisoč naj se pri vodičih zbere;

vsak naj številko svojo si poišče,

če slikate, nobene ni zamere.

32.

Funikulare dol nazaj nas pelje,

že v temi odbrzimo tja do Rima,

Grottaferata kuha nam večerje:

fižol in makaroni - prav vse štima.

33.

Po zajtrku se na vozilo sprav'mo,

skoz' motno šipo sánjamo Rimljane.

Med pinijami mesta vidiš travmo:

v ovčarski staji ovce neprespane.

34.

Grafiti, tržni centri in križišča,

rumene, rjave, oker, bele hiše,

promet počasen, v Rimu polno blišča,

nekdo postopa, drugi srečo iše.

35.

Že tretjič svičnik pesniški pogrešam,

na maši v Vatikanu je vse vrelo;

pri papežu se med ljudi pomešam

in molim, slikam ter držim marelo.

36.

Dva črna bogoslovca iz Ažira

zapletemo v pogovor kar med mašo;

vsak bližnji romar pa se v nas ozira,

nekdo vihra v rokah zastavo našo.

37.

Holc Milan, pater in profesor slavni

po trgih Rima pravi, kar je važno,

od Svet'ga Petra po aleji glavni

razlaga in nas vodi kjer je snažno.

38.

Res nekaj čikov je, smeti na poti,

kjer cerkev Svete Neže je nasproti

fontani z obeliskom Boromini

postavil nekdaj v bližnji zgodovini.

39.

Kitara špila milo harmonijo,

na klopi mlade deklice kadijo,

v svetišču Panteon, ki je brez krova,

podpišeš, naj Italija bi nova

40.

dobila kralja spet in monarhijo.

Joj! slušni aparat mi je utihnil -

le kje dobil bom novo baterijo?

Žgečka me v nosu, morda bom še kihnil.

41.

En evro stane karta za podzemno

a sreča je, če kmalu do nje prideš.

Vso vožnjo tam počutiš se izjemno,

oddahneš si, ko izpod zemlje prideš.

42.

Pri sarkofagih tiho se pomikaš,

grobovi papežev so varovani,

le stežka kakšno grobnico poslikaš,

brž strumni varuh te treplja po rami.

43.

Škof Stres se Bogu je zahvalil,

da smo dobili nove tri škofije

in kardinal Rode prisotne hvalil:

Božje podpiramo hierarhije.

44.

»Iz kongregacije katere ti prihajaš?

Za kak namen se v romanje podajaš?«

sprašuje me na koru nuna mična,

iz Argentine je ta gospodična.

45.

Na špago me bo dala, pravi žena:

»Lahko je špaga malo raztegljiva.«

»Premagala te pa ne bo nobena!«

trdim, »čeprav bila bi zapeljiva.«

46.

»Glej, terme Karakalove ponoči!«

Alenka nam spet stari Rim predoči

po Krištofa Kolumba aveniji

brzijo z nami župniki vsi triji.

47.

Tišči denar sopotniku iz žepa,

po cesti hodi deklica prelepa,

ob meni nekdo v spanje se zaziblje,

drobiž sosedov me po nogi riblje.

48.

Frančiškov kip, vrtovi in fontana,

mogočni stebri Christo Salvatóri

odsevajo vso slavo Laterana -

tu so prvotni papeževi dvori.

49.

Nad žrtvenik se sklanjata jelena,

po njima pa se zemlja posvečena

iz zlatega mozáika izraža,

ipres'jonira mene, Jelen Blaža

50.

Učeni pater vse pove počasi,

da so nekdaj bili že težki časi,

a vse je nekdo želel ponoviti -

potem bom moral dvakrat pozabiti.

51.

Na nas se gneča temnopoltih vsuje,

ponuja šale in mehurčke pljuje,

igračke, ki spreminjajo oblike,

a jaz le v cerkvi kupim si tri slike.

52.

Ob avtih tesno v avtobus hitimo,

beračev se izogniti želimo;

čeprav imajo tu vso bogatijo,

povsod opaziš pravo ciganijo.

53.

Imajo tudi 'klavnico bolnikov'

v tej bolnici, ki polna je hodnikov.

Ko boste d'nar imeli, dovolj časa,

oglejte si vsa čuda tega krasa!

54.

Vespazijanov kolosej teater

petdeset tisoč bi sprejel gledalcev -

tu se živalim je godil masaker;

še vedno je dovolj občudovalcev.

55.

Seneka Nerona je vsega učil,

a vendar ga je cesar pol ubil.

Ohranjene so tisočletne, veste,

vzdržljive kamenite rimske ceste.

56.

Sedemsto triinpetdeset'ga leta

je Rem zgradil Rim v svojo slavo,

a Hanibal ogrožal mesta svéta,

Rimljan je hotel njemu vzeti glavo.

57.

Prijazni Milan gre do Kapitola:

»Ne bom mučitelj, vi pa ne mučenci,«

izredno lepe kaže nam muzeje,

a tudi hoče ubraniti žeje.

58.

Po štantih razprodajajo kulture,

zapestnice, pasove, tudi ure,

agape jemo v piceriji BIBO,

prav vse pojemo - s sirom ali z ribo.

59.

Basilica San Pietro in vincóli

v dežju pod streho sprejme nas v stebrišče,

sedet' prijetno je kot še nikoli,

prečudovito je počivališče.

60.

Marija Snežna romarjev je polna.

Vsa rimska srenja, če bila je bolna,

za zdravje njej se je priporočila,

še danes milost je na nas izlila.

61.

Škofije tri so se ji poklonile,

za milosti so se ji zahvalile.

Blaž - Zdenka tvoja, glej, berilo čita!

beseda trdna, jasna in barvita.

62.

Potem, ko fertik so molitve splošne,

Jasna in Janca govorita prošnje;

naš župnik Jože je tako vesel,

kot pri Marjeti da bi mašo pel.

63.

Papež Pashal je sarkofage zbiral,

relikvije svetnikov transportiral,

v cerkvi neizgovorljivega imena

v mozâikih je strop in vsaka stena.

64.

Iz tiste stare prakrščanske dobe

ohranjene vse svete so podobe.

Kovanec vstaviš, pa ti luč zasveti,

le šest nas je uspelo tja prispeti.

65.

Prišel je čas, da treba je oditi,

po vrsti kovčke, torbe naložiti,

na avtobusu pa že Zdenka vpije,

kako se torbica lahko t'k skrije?!

66.

Smejali smo se ji na tistem klancu:

kam rekvizit naj shrani se pijancu?

Poglej, če je pri šanku tamle spodaj!

režimo na ves glas se zjutraj zgodaj.

67.

Za šankom super kavica se pije,

po Rimu čisto rahel dežek lije.

Braslovški verni naši so sosedje,

vso pot se nič ne mečejo v ospredje.

68.

Lepo od njih vsak potnik sodeluje,

najlepša prav od njih se pesem čuje.

Naravnost vzorno vsak se tam obnaša,

še zlasti, kadar je na vrsti maša.

69.

Zdravniki v Rimu so lepo živeli,

čeprav bolniki niso ozdraveli.

Ohranjen spomenik nam to pove:

zaradi dohtarjev nekdo mlad v jamo gre.

70.

Moralne norme bogatašev v Rimu

so zgin'le, če denar se jih je primu.

Kristjane Neron hotel je pregnati,

a mesto Rim je dal do tal požgati.

71.

Naš pesnik ob kamenju svinčnik brusi,

v aleji sonce naj po dežju skusi.

Postavili so cerkev Treh fontan,

k' je svet'mu Pavlu padla glava vstran.

72.

Do cerkve Svet'ga Pavla so težave,

ne sme se tja, a mi smo vere prave!

Olimski pater čokolado nudi

in evkaliptusov likerček tudi.

73.

Za nas zaprte 'štenge so nebeške',

kako naj sprejmem odločitve težke?

Le kaj naj slikam v Pavlovem svetišču -

al' krasen vrt v obokanem stebrišču?

74.

K obleki sicer paše tud' kravata,

očitno pa le dva jo gor imata:

maltéški vitez, znani Novak Stanko,

in Blaž, ki s sabo nosi verzov banko.

75.

Udeležimo se zdaj zadnje maše,

ki zraven v romanje slovensko paše;

ob vznožju Pavlovega kipa sence

vsi škofje blagoslavljajo Slovence.

76.

Prav vroče zunaj nam postane v soncu,

berački zarožljajo novci v loncu.

Obnaša se kot huda teta Pehta,

naj delat' gre, namest' da tukaj fehta!

77.

Odidemo počas' iz tega kraja

in pater Milan že domov odhaja.

Se peljemo čez hribe in doline,

kjer ovce prebivalke so edine.

78.

Bife ponuja zadnje doze pira,

med vožnjo en gospod zaponke zbira.

Na vzhod gremò, Slovenija je bliže,

a sonce leze doli in vse niže.

79.

Pobožna karavana kar potuje,

pri mikrofonu zanimivi intervju je,

reporter kliče: »Je kdo v takem stanju,

da bi povedal kaj o potovanju?«

80.

Tam daleč zadaj javi se gospa

odgovoriti na vprašanja vsa.

Pomikajoč med sedeži po sredi

je Zdenka končno zopet pri besedi.

81.

Sprašuje pater Franci radovedno,

a Zdenka odgovarja mu prav čedno:

da z možem sta ves čas na isti grudi,

že petindvajset let se zanj'ga trudi.

82.

Gospod ji še postavil je vprašanje,

al' je nar'dila kakšno dobro dejanje.

»Seveda, saj sem se močno trudila,

vso pot sem čist' pri miru ga pustila!«

83.

Gospod pa kar naprej z vprašanji vrta -

morda kdo misli, da tadva sta sprta?

»A ti je mož kaj dobrega pripravil?«

»Posodo iz pomivalca je pospravil!«

84.

»Kaj pa mu boš v bodoče obljubila?«

»En teden ga ne bom prav nič jezila!«

»Za kaj si se najbolj zahvaljevala?«

»V Mariji Snežni sem berilo brala!«

85.

Gospod Kovše k besedi je pozval,

polzelski župnik se je tja podal:

»Bog naj poplača za vaše darove,

potrebne rekvizite imam zdaj nove!«

86.

Zahvali Bogu se in vsem po redu,

da pot je tekla bolje kot po medu,

da smo lahko brezskrbno potovali

dolžnost so svojo vsi izpolnjevali:

87.

Našteva zanimivosti vodnica:

»Velja!« je njena znana rečenica.

Nebo je jasno, z 'ovčkami' odeto,

spet bliža nam se mesto Orvieto.

88.

Postal je avtobus naš drugi dom;

če ne ustavi, se razpočil bom.

Pri Chef Expressu raje odtočímo,

za kavico si prostor naredimo!

89.

Blagajna ni dobila še nič d'narja,

a Zdenka Marico že opozarja:

»Za hrbtom šleper se vas bo dotaknil!«

in drugi šleper Zdenko skor' premaknil.

90.

Res Bogu hvala, nič ni b'lo narobe,

počasi smo nazaj se skobacali,

pojavljajo se hribi kakor gobe,

na cesti smo predpisov se držali.

91.

Tako mineva čas na božji poti,

molili, peli smo, zdaj govorimo

kot ljudstvo božje še na tejle poti,

sred' Polzele ponoči izstopimo

92.

hvaležni za to srečno potovanje.

Vsem pri odhodu še roko podamo,

želimo lahko noč in lepe sanje.

A z Aritoursom spet se kam podamo?

Blaž Jelen (14. - 19. marca 2008)