_______________________________________________________________________________________________________________________________________
Že
od križarskih vojn naprej časte v mnogih deželah Marjeto kot veliko
priprošnjica kmetov, ko se v vročih poletnih dneh bliža grozeča nevihta in je v
nevarnosti ves trud na poljih, njivah in vrtovih. K njej se zatekajo nosečnice,
ko se jim bliža ura poroda. Vendar danes malokateri kmet ve, da je ta svetnica
zrasla na maloazijskih tleh in nosečnicam prav tako ni znano, da je njihova
priprošnjica umrla, ko ji je bilo petnajst let, kakor pripoveduje legenda. Zaupanje vanjo se podeduje iz roda v rod
kakor tudi ime, ki je še danes zelo razširjeno. Pri današnji obravnavi
svetniških podob se legend izogibljemo, dasi imajo
pravico do življenja prav tako kakor druge oblike ljudskega ali umetnega
pesništva, saj včasih posegajo globlje v preteklost kakor vsaka kronika in
ohranjajo to, kar se je izročalo iz ust do ust, od rodu do rodu. Legenda ima
gotovo neko zgodovinsko jedro, le da so poteze resnične osebe zabrisane.
Pripoveduje o hčeri poganskega duhovnika Edesima v Antiohiji v Pizidiji; imenovala se je Margareta, po naše Marjeta, kar
pomeni v našem jeziku biser. Na Vzhodu je za isto osebo v rabi ime Marina, ki
se omenja tudi na Zahodu. Njena lepota in ljubkost sta zvabili marsikaterega
snubca v očetovo hišo. Oče, ki jo je neizmerno ljubil, jo je varoval kakor
punčico svojega očesa. Ko pa mu je povedala, da jo je njena dojilja vzgojila v
krščanski veri, se je raztogotil in jo zasovražil. Marjeta bi pred očetovimi
grožnjami lahko našla varno zavetje pri prefektu Olibriju,
najbogatejšem in najmogočnejšem izmed snubcev, a ga ni marala, ker je bil
pogan. Šibali so jo, ji trgali meso z železnimi
grebli s prsi in rok. V ječi jo je strašil hudič najprej v podobi zmaja, nato v
človeški podobi, a ga je prepodila z božjo pomočjo. Nekaj dni pozneje so jo
slekli in žgali s plamenicami. Ko so se ji hude opekline nenadoma zacelile in
je ob tem čudežu mnogo ljudi začelo verovati, so jo peljali k rabljevi kladi. »Zdaj
le vzdigni meč, brat, in zamahni!« S
temi besedami se je mirno, a pogumno kakor vojščak poslovila od življenja.
S
tisto uro, ko je bilo konec njenega zemeljskega, se je začelo njeno večno
življenje. Ljudje jo časte na mnogih krajih in zlasti v srednjem veku je bila
velika zaščitnica rokodelcev, popotnikov in ljudi raznih stanov. Sv. Marjeto
časte kot priprošnjico v skupini »štirinajstih pomočnikov v sili«. Nekateri jo
imajo za kraljično, ki jo je rešil sv. Jurij v boju z zmajem. Vsekakor jo viri
uvrščajo kot eno najprikupnejših in najstarejših svetniških podob, dasi ni ohranjenih nobenih zgodovinskih podatkov o njenem
življenju. Domnevajo, da je bila mučena za časa preganjanja pod cesarjem
Dioklecijanom in je umrla leta 307.
Da so svetnico tudi na slovenskih tleh zelo častili, dokazujejo številne cerkve, ki so jih ji postavljali že od 14. stoletja dalje. V vseh treh škofijah nosi njeno ime 21 župnijskih cerkva in 25 podružnic. Podoba sv. Marjete ima tudi v slovenskih ljudskih predstavah bogato izročilo (prim. Kuret N., Praznično leto Slovencev II, 218-220).
Upodabljajo jo s smejočim se obrazom, s premaganim zmajem ob nogah. Njen
god obhajamo 20. julija, vzhodna Cerkev pa 13. julija; od leta 1992 je
tudi v koledarju mariborske škofije.
Sv. Marjeta po izročilu kače pase in se ji ponekod priporočajo zoper kačjo zalego, drugod se na ta dan ne sme ubijati kač. Ker je takrat rado vroče in treska, so se ponekod bali na ta dan spravljati ali voziti seno, da ne bi treščilo. Neurje naj bi bilo tisti zmaj, ki ga ima sv. Marjeta na verigi in ga včasih spusti z nje.
_______________________________________________________________________________
È še drugo
_______________________________________________________________________________________________________________________________________
»Prav na sredi moj'ga srca ena rožica cveti,« poje znana slovenska ljudska pesem. Ime današnje godovnjakinje svete Marjete, po kateri se imenuje tudi drobna travniška bela cvetlica »z zlatim srcem«, je prav na sredi stotih ženskih imen, ki so na Slovenskem najbolj pogosta in priljubljena. Naš mednarodno priznani narodopisec dr. Niko Kuret v svojem obsežnem delu Praznično leto Slovencev predstavi tudi nekatere svetnike, povezane z ljudskimi običaji slovenske kmečke družbe. Med te sodi tudi sveta Marjeta, ki so jo naši predniki častili kot mogočno priprošnjico v skupini »štirinajstih pomočnikov v sili«. Potrdilo tega češčenja je 51 cerkva svete Marjete na slovenskih tleh, po neštetih cerkvah pa vidimo na oltarju njen kip.
»Po ljudskem mnenju,« piše Kuret,
»za pravi god svete Marjete nihče ne ve. Lahko je to 10. ali 12, 13. ali 20. julija - vrag se je namreč
zaklel, da bo z repom podrl ves svet, ko bi vedel, kdaj goduje
sveta Marjeta, tako jo sovraži. Saj je povsod naslikana z zmajem, ki ga drži na
verigi. Legenda namreč pripoveduje, da se ji je v ječi prikazal hudič v podobi
zmaja in jo skušal požreti, pa ga je ukrotila.«
Legenda pripoveduje tudi, da je poganski duhovnik v Antiohiji imel
hčerko, ki ji je bilo ime Margareta, po naše Marjeta, kar pomeni biser. Njena
lepota in milina sta v hišo privabili številne snubce. Oče jo je imel neskončno
rad. Ko pa mu je Marjeta povedala, da jo je njena dojilja vzgojila v krščanski
veri, se je raztogotil. Izročil jo je sodišču, kjer so jo z različnimi mukami
hoteli pripraviti do tega, da bi se odpovedala svoji krščanski veri. Vsa
prizadevanja so bila zaman, zato je bila obsojena na smrt z obglav1jenjem.
Domnevajo, da je bila mučena med preganjanjem kristjanov za časa cesarja
Dioklecijana. Umrla je okoli 305.
»V ljudskem izročilu,« piše dr. Niko Kuret, »se je srednjeveška
legendarna snov še razrasla, posebno zato, ker se je prepletla z nejasnimi
bajeslovnimi ostanki. Tako
sodijo, da je zmajska pošast, ki
jo sveta Marjeta ima na verigi, zimski demon, odtod tudi njen legendarni drug
sveti Jurij, ki jo je rešil zmaja.« Sveti Marjeti se priporočajo v varstvo
zoper kače.
Na ta dan godujejo žene in dekleta, ki jim je ime Marjeta, Marjetka, Margarita, Margita, Rita, Meta, Metka, Eta, Greta, Greti, Gretica, Gretka, Mretica.
_______________________________________________________________________________
È še drugo
MARJETA -e ž * iz knjige: Janez Keber, Leksikon imen
___________________________________________________________________________________________________________________________________
(6915, 7102, 7322, 7433, 6851). Različice: Aimee Marguerite, Anica
Margerita, Eta (12), Fiore
Magherita, Greta (378, 388, 408, 414, 558), Grete,
Greti (39, 37, 33, 31, 32), Greti Nevenka, Gretica
(28, 33, 33, 34, 13), Gretka (6), Gretta, Irma-Margerita,
Lana Margherita, Magi, Marga, Margaret (8), Margareta (967, 986, 1045,
1084, 782), Margarete, Margaretha, Margarethe, Margaretka, Margaretta, Margarit, Margarita (37, 41, 46, 55, 31), Margerita
(55, 57, 57, 63, 49), Margeta (6), Margeta Biserka, Margetka,
Margherita (8), Margica,
Margit (141, 133, 128, 130, 102), Margita
(91, 95, 98, 93, 74), Margot (8), Margot Evita, Margret, Margrit, Marijeta (31, 34, 32, 27, 34), Marijeta
Alta, Marijeta Bernarda, Marijetica,
Marijetka (6, -, -, -, 15), Marjeta-Greti,
Marjetica (405, 400, 407, 402, 143), Marjetika
Breda, Marjetka (1958, 1951, 1920, 1786, 1409), Megi
(39), Meta (525, 454, 350, 253, 323), Meti, Metka (3744,
3708, 3570, 3255, 2772), Pegi (4), Rita (21), Rita Luise, Rita Milena, Rita Sabina. Narečne ali literarne
oblike: Geta, Margetca, Mreta, Mretača,
Mretačka, Mretka.
Marjeta je prvo ime v 74 (drugo v 76) dv.i., npr. Marjeta
Ana (18), Marjeta Lea, Marjeta Margaret, Marjeta Margareta, Marjeta
Marija (28), Marjeta Meta (5), Marje- ta Metka (5), Marjeta-
Valentina, Ana Marjeta (19), Elizabeta Marjeta (5), Marija
Marjeta (31), Tatjana Marjeta (4), Greta v 5 (drugo v 5) dv.i., npr. Greta Marija, Greta Marjetica, Greta Metka,
Greta Terezija, Greta Viktorija, Marjeta Greta, Metka Greta, Sonja Greta,
Margareta v 18 (drugo v 24) dv.i., npr. Margareta
Ana (4), Margareta Breda, Margareta Marija (14), Margareta Metka,
Margareta Marjeta, Margareta- V eronika, Ana
Margareta (7), Marija Margareta (8), Marjeta Margareta, Margarita v dv.i. Margarita Alenka, Margarita
Maria, Margarita Marija, Margerita
v dv.i. Margerita
Cecilija, Margerita Greti, Margerita
Marija, Margerita Sonja, Margit v dv.i. Margit Jožica, Margit Maria, Margit-Isolde, drugo ime v dv.i. Krist~na
Margit, Lydia Margit, Petina Margit, Margita drugo ime v dv.i. Adela Marglta, Alojzija
Margita, lrena Margita, Marija Margita,
Marjetica prvo ime v 18 (drugo v 5) dv.i., npr. Marjetica
Ema, Marjetica Marija (5), Marjetica Marjeta, Maljetica
Vesna, Marjetica-Vida, Greta Marjetica, Nežka Marjetica, Marjetka v 13
(drugo v 15) dv.i., npr. Marjetka Alojzija, Marjetka
Jolanda, Marjetka Majda, Marjetka Špelca,
Marjetka-Polonca, Biserka Marjetka, Janja Marjetka, Meta v 7 (drugo v 7) dv.i., npr. Meta Bora, Meta Marija, Meta Marjeta, Meta
Sara, Marjeta Meta (5), Špela Meta, Metka v 27 (drugo v 23) dv.i., npr. Metka Anka, Metka Greta, Metka Marija (6),
Metka Marjeta, Metka-Bojana, Greta Metka, Marija Metka (10), Marjeta
Metka (5).
Ime Marjeta je nastalo verjetno iz
oblike Margeta, ki je skrajšana iz Margareta.
Ta izhaja iz latinskega imena Margarita
oziroma grškega Margariths [Margarites]
in se povezuje z grško besedo margarites [margarites]
»biser«. V južnoslovanskih jezikih imenu Marjeta pomensko ustreza ime Biserka.
V obliki Margareta je ime Marjeta pri
nas izpričano v 12. stoletju. V 4. knjigi GZS je okrog leta 1145 omenjena Margareta,
omožena prvič z Dietrikom, drugič z Robertom de Samansliteni v 5. knjigi GZS pa leta 1203 Margareta, hči
Leopolda iz Leonsteina, leta 1202 Marjeta iz Mühlbacha, leta 1238 Margareta, hči Henrika iz
Kamnika. V urbarju loškega gospostva leta 1291 je zapisana Margareta, Pergarjeva
sestra, posestnica v Stari Loki. Oblika Margret
je večkrat zapisana v fevdni knjigi iz konca
Marjeta je pri drugih
narodih: pri Angležih Margaret, skrajšano Margery,
Peggy; pri Nemcih Margarete, skrajšano Marga, Margit, Meta, Greta, Gretel,
Grita; pri Čehih Marketa, starejše tudi Markyta; pri Rusih Margarita,
skrajšano Mara; pri Francozih skrajšano Margot,
Margue, Maggi, ki jo
imajo tudi Švicarji; pri Italijanih Marghitta,
skrajšano Rita; pri Srbih in Hrvatih Margarita
v 15. stoletju, Margareta v 16., kajkavsko Marga,
Margeta pri Vuku Karadžiču,
v ljudski pesmi, v 16. stoletju še Margita,
Markita ter priimki Margaritović;
Margaretić; Margetic; pri
Poljakih Malgorzata.
Marjeta je ime več
svetnic (okrog 20). Pri nas najbolj znana je sv. Margarita,
mučenka v Antiohiji v 3. stoletju. Je ena od 14 pomočnikov v sili in velika
mučenka in jo skupaj s sv. Barbaro in sv. Katarino imenujejo »tri
sveta dekleta«. Najbolj pogosto jo upodabljajo z zmajem, ki ga je po legendi
premagala s križem (god 20. julija). V naših koledarjih so še naslednje Marjete:
18. januarja Marjeta Ogrska, redovnica v 13. stoletju, 22. februarja
Marjeta Kortonska, spokornica v 13. stoletju,
22. maja Marjeta (Rita) Kasijska, redovnica,
16. oktobra Marjeta Marija Alakok, francoska
redovnica (+ 1690).
V Sloveniji je 51 cerkva sv. Marjete. Po cerkvah so poimenovani
kraji Sv. Marjeta, Šmarata, Šmarjeta, Šmarjetna
Gora. Na praznik sv. Marjete ali Šmarjetino
ali Margetinje je v Domajincih Marjetin
sejem.
Iz imena Marjeta in njenih različic je nastalo več izrazov. Vsi
poznamo cvetlico z imenom marjetica, marjetka, marjeta, v Slovenskih goricah margetica.
V Beli krajini je margetinica »jabolko,
ki dozori že ob sv. Marjeti, tj. 20. julija«. Enak pomen ima prekmurski izraz margetinsko jabolko. Ob sv. Marjeti dozorijo
tudi hruške. Tako ima M. Cigale izraz marjetica, nemško Margaretenbirne. V narečjih pomeni šmarjetica »neko jabolko«, šmargetica pa »neka trava po vinogradih«,
»neko jabolko« in »neka zgodnja hruška«. »Grmičasta lončna rastlina z belimi in
rumenimi cveti v koških« je vrtnarsko margaretka.
Izraz izbirčna Metka pomeni »izbirčen človek, zlasti otrok«. Po
radovednosti pa so znane nemške Metke, o čemer priča frazeologem
die Gretchenfrage
stellen v pomenu »vprašati koga, če veruje v boga;
postaviti zelo važno, usodno vprašanje, vprašanje vere, vesti,
usode«. V koroškem obirskem narečju izraz marjeta pomeni »miza za rezljanje, obdelavo lesa«. V angleškem rimanem slengu pomeni izraz Maggi
Ann, tudi Maggy
Anne ali maggy
»margarina«, izraz Sweet Margaret pa
»cigareta«.
Marjeta je tudi v
pregovorih: Če sv. Marjete dan deževalo bo, težko boš pod streho spravil
seno. Sv. Marjeta grom in strelo obeta. Sv. Urh in sv. Marjeta kače paseta. Naj
omenim še zanimivi primeri: Se drži, kakor bi sv. Marjeti olje izpil. Se
drži kakor sv. Marjete ptič. Obe podobno kot primera Se drži kot Pust (Kurent) v pratiki pomenita
»je čemeren«.
Pri nas znana Marjeta je Eta, tovama v Kamniku, ki je dobila ime po Meti, hčeri nekdanjih lastnikov Franca in Marije Žargi. Ta je v svojem otroškem govoru svoje ime izgovarjala Eta.