Žena brez imena

Na cvetno nedeljo smo brali poročilo o Jezusovem trpljenju in smrti, kakor ga je zapisal evangelist Marko. Prav na začetku opiše presenetljivo dogajanje v Betaniji. V hišo, kjer se je Jezus zadrževal z učenci, pride žena in  se približa Jezusu. Ne sprašuje za dovoljenje, če sme vstopiti. Molči. Njeno dejanje bo zgovornejše od besed. Ljubezen ji da moči in poguma, da gre v prostor, kjer so zbrani samo moški.

V roki ima alabastrno posodico. Zdrobi jo nad Jezusovo glavo. Dišeče dragoceno olje se razlije po njej. Učenci se zgražajo. Ne razumejo, zakaj je neznanka to storila. Potrata olja je po njihovi oceni nerazumna. Več kot tristo denarjev vredna dragocena dišava je primerljiva celoletni plači dninarja. Jezus pusti ženi, da opravi, kar je hotela, nato pa razloži učencem, kaj je storila: »Pustite jo. Vnaprej je mazilila moje telo za pogreb.«

Ta žena brez imena, o kateri Jezus napove, da jo bodo odslej slavili, kjerkoli se bo oznanjal evangelij, je podoba vseh tistih žena, ki vidijo več kot vidijo možje. Njena slutnja, da se bliža Jezusova smrt, je bila tako močna, da jo je opogumila za izredno dejanje ljubezni in hvaležnosti. Bog ve, od kod ji tako dragocena dišava. Morda ji jo je kdo podaril, da bi ji izkazal naklonjenost in počastil njeno lepoto. Mar je drzno ugibati, da je bila sama tako premožna, da si je mogla kupiti dišavo z dragoceno posodico vred? Tega verjetno nikoli ne bomo zvedeli.

Ko je njeno notranjost preplavila gotovost, da Jezusa verjetno zadnjič gleda živega, je začela razmišljati, kako bi mu pokazala, kako dragocen je zanjo. Pomisli, kaj je najdragocenejše, kar ima. Pogled se ustavi na alabastrni posodici, ki je morala biti umetelno izdelana iz dragocene kamnine.

Pretresljivo je, da žena ne odpre posodice, ampak jo stre. Še eno dejanje, ki je zgovornejše od besed! Strta posodica odseva njeno bolečino, saj  ve, da bo Jezusovo telo prav tako strto od trpljenja in oblasti teme. Črepinje v njeni roki pa obenem sporočajo, da je posodica dosegla najbolj vzvišen enkraten namen – vsebovati dišavno olje za človeka, »v katerem prebiva polnost božanstva telesno« (Kol 2, 9). Ko bi jo še kdaj uporabila, bi razvrednotila tudi Jezusovo enkratnost.

Jezusovo trpljenje razkriva še eno prikrito resničnost. Žene so vse po vrsti razumele, kaj se dogaja: Pilatova žena je sanjala o Jezusu, jeruzalemske matere so ga spremljale na križevem potu, pod križem so stale žene… Ko moški prestrašeni bežijo in ne razumejo, one ostanejo in razumejo.

Jože Čuk, župnik